Trump trdi, da pogajanja z Iranom "prav zdaj" potekajo in da je prejel drago darilo

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump oznanil "produktivne pogovore" z Iranom in celo preložil napade na iransko energetsko infrastrukturo, Teheran teh uradno še ni potrdil.

V ozadju si več držav – predvsem Pakistan, Egipt in Turčija – prizadeva za umiritev razmer. Pakistan je celo sporočil, da je pripravljen gostiti mirovna pogajanja, ki bi se lahko začela že v kratkem, čeprav Bela hiša za zdaj poudarja, da uradnih srečanj še ni na urniku.

Po ocenah iz različnih virov si Washington želi dogovora, a ostaja odprto vprašanje, ali bo Iran pristal na ključne zahteve ZDA, kot sta omejitev jedrskega programa in razvoj balističnih raket. Kot je dejal tiskovni predstavnik Kremlja, Iran "v praksi kaže pripravljenost na mirovna pogajanja", a razplet ostaja negotov.

Savdska Arabija si želi konca konflikta z Iranom, pri čemer naj bi bile Teheranove zmogljivosti za uporabo križarskih in balističnih raket "v največji možni meri" oslabljene, je za CNN povedal regionalni uradnik, seznanjen s stališčem Rijada.

Ob tem Rijad ne želi, da bi bila prizadeta iranska civilna infrastruktura, je dodal isti vir. "Ne moremo imeti agresivne sosede, hkrati pa si ne moremo privoščiti, da bi prebivalstvo v Iranu živelo v pomanjkanju," je dejal uradnik. "Na koncu dneva smo sosedje in želimo mirno soseščino."

V beduinski skupnosti na jugu Izraela je padli del iranskega izstrelka poškodoval štiri osebe, od tega dva dojenčka. En moški je huje ranjen, ostale tri osebe, vključno z dojenčkoma, pa so lažje poškodovane. Beduinska naselja pogosto nimajo zaklonišč, ki so drugod po državi običajna.

Iran je sicer v zadnjih dneh večkrat obstreljeval jug Izraela - v Dimoni in Aradu je bilo skupaj ranjenih več kot 100 ljudi. Kmalu po incidentu je na območju znova zazvenela sirena za zračni napad, poroča CNN.

Po tem, ko je izraelski obrambni minister Izrael Kac dejal, da bo izraelska vojska, ki nadaljuje boj proti proiranskemu gibanju Hezbolah, prevzela nadzor nad južnim Libanonom do reke Litani, je francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot posvaril, da bi to lahko imelo velike humanitarne posledice.

"Izrael bi se moral vzdržati pošiljanja vojske za prevzem nadzora nad območjem v južnem Libanonu. Izraelske oblasti pozivamo, naj se vzdržijo takšnih kopenskih operacij, ki bi imele velike humanitarne posledice in bi poslabšale že tako hude razmere v državi," je dejal.

Libanon je iranskega veleposlanika razglasil za nezaželeno osebo (persona non grata) in mu odredil, da mora do nedelje zapustiti državo.

Oblasti razloga za ta ukrep niso navedle, prihaja pa po odločitvi Libanona, ko je prepovedal delovanje iranske revolucionarne garde (IRGC) in uvedel obvezne vizume za iranske državljane.

Teheran je medtem umaknil libanonskega veleposlanika v Iranu, navaja CNN.

Svet Združenih narodov za človekove pravice bo v sredo opravil nujno razpravo o iranskih napadih na države v Perzijskem zalivu in vplivu teh napadov na civiliste. Seja je bila sklicana na zahtevo, ki jo je v imenu šestih držav Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC) in Jordanije vložil Bahrajn.

Svet ZN za človekove pravice bo imel nujno razpravo o "vojaški agresiji, ki jo je Iran 28. februarja 2026 sprožil proti Bahrajnu, Jordaniji, Kuvajtu, Omanu, Katarju, Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom, usmerjeni proti civilistom in civilni infrastrukturi, kar je povzročilo izgubo nedolžnih življenj", so sporočili v Ženevi.

V zahtevi za nujno razpravo, ki jo je Bahrajn vložil minulo sredo, je navedeno, da namerava skupina držav Svetu ZN predložiti osnutek resolucije.

To bo sicer 11. nujna razprava Sveta za človekove pravice od njegove ustanovitve leta 2006, so navedli na spletni strani.

Tiskovni predstavnik najvišjega iranskega vojaškega poveljstva je sporočil, da se bodo oborožene sile borile, dokler ne dosežejo "popolne zmage".